9. Akademija javnega sektorja na temo vpliva umetne inteligence na zaposlene, delovna mesta in procese v javnem sektorju

Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani (FU UL) je v sredo, 10. 4. 2024, potekala 9. Akademija javnega sektorja. Osrednja tema obeh pogovorov je bila namenjena vplivu implementacije umetne inteligence (UI) na zaposlene, delovna mesta in procese v javnem sektorju. Na dogodku se nam je pridružilo preko 200 udeležencev.

»Danes imamo priložnost, da skupaj razmislimo o tem, kako lahko izkoristimo potenciale umetne inteligence za izboljšanje javnih storitev in hkrati zagotovimo, da bo tehnološki napredek služil celotni družbi, zato vas vabim, da danes sodelujete v razpravah, delite svoje poglede in izkušnje ter prispevate k oblikovanju prihodnosti, v kateri bo umetna inteligenca predvsem naš partner, tudi v javnem sektorju,« je o aktualni temi uvodoma povedal dekan Fakultete za upravo prof. dr. Mirko Pečarič.

»Vprašanje ni in ne more biti, ali uporabljati umetno inteligenco v javni upravi. Ne, vprašanje je le, kje vse in kako jo uporabljati. Ne zaradi tehnologije same, ampak zato, da se dvigne kakovost in učinkovitost javnega sektorja in da ta zagotavlja podporo in razvoj podjetjem, prebivalcem in družbi na sploh,« pa je v uvodnem nagovoru izpostavil minister za javno upravo mag. Franc Props, ki je ob tem poudaril tudi pomembnost usposobljenosti zaposlenih za uporabo tovrstnih orodij ter transparentnost in nepristranskost orodij UI: »Tehnologija ne sme nadomeščati odločitev v javnem sektorju, lahko in mora pa biti v pomoč pri sprejemanju bolj kakovostnih, s podatki opremljenih in hitrejših odločitev.«

Umetna inteligenca ne bo nadomestila človeka, ampak ga bo razbremenila

Vpliv umetne inteligence in tehnološkega napredka, ki ga njen razvoj prinaša, se v družbi odraža na različnih področjih, tudi v delovanju javnega sektorja. Sogovorniki so že v prvem pogovoru o vplivu implementacije UI na število zaposlenih in delovna mesta v javnem sektorju izpostavili različne potenciale, ki jih prinaša umetna inteligenca, hkrati pa opozorili na izzive in potrebo po odgovorni uporabi tehnologij.

Prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je že uvodoma poudarila, da bi bilo bolj smiselno kot o vplivu umetne inteligence govoriti o njeni vlogi pri našem delu. Podobno tudi minister Props meni, da so lahko tovrstna orodja, kakršna koli bodo v prihodnosti na razpolago, v pomoč, da se bomo lažje soočali z vsakodnevnimi obveznostmi, ne bodo pa nadomestila človeka. S tem se je strinjal tudi strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Ljupčo Todorovski s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Na primeru poročila o avtonomnih vozilih iz leta 2018 je povedal, da je treba napovedi o izginotju velikega števila delovnih mest in poklicev zaradi novih tehnologij jemati z nekaj rezerve. »Sočutje je tisto, kar bo imelo večjo vrednost zaradi umetne inteligence, ki bo človeku odvzela nekatere poklice, tisti najbolj človeški, najbolj humani pa bodo ostali in bodo še pomembnejši,« pa je o vplivu UI na poklice prihodnosti poudaril izr. prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ključno vprašanje je, kako bomo nove tehnologije uporabljali

V drugem pogovoru so o vplivu umetne inteligence na procese v javnem in zasebnem sektorju ter pričakovanjih zaposlenih in uporabnikov storitev razpravljali nekdanji minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije Mark Boris Andrijanič, Barbara Domicelj, generalna direktorica podjetja Microsoft Slovenija, d.o.o., dr. Franc Bračun, pomočnik uprave in pooblaščenec za podatke Nove Ljubljanske banke, Mitja Trampuž, predsednik pobude AI4SI in direktor podjetja CREApro, d. o. o., ter predstojnik Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani doc. dr. Aleksander Sadikov.

Sogovorniki so se strinjali, da je težko napovedati, kaj nas na področju razvoja UI čaka v prihodnjih petih letih, moramo pa kljub temu biti že zdaj pripravljeni na to, kar nas čaka. Kot je izpostavil dr. Bračun, je pomembno predvsem, kako bomo to tehnologijo uporabljali. Pri tem sta ključni dve veščini: pravilno postavljanje vprašanj modelom UI ter ohranjanje kritičnega razmišljanja in zdravorazumske presoje odgovorov, ki jih ti modeli podajo.

Umetno inteligenco usmeriti v izboljšanje pogojev za življenje in delo

Da umetna inteligenca prinaša in odpira mnoge priložnosti, je v zaključnem pozdravu izpostavil tudi prof. dr. Janez Stare, predstojnik Katedre za organizacijo in informatiko Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. »Danes so bili v ospredju njeni potenciali, ki jih ima za preoblikovanje delovnih mest, delovnih procesov, zaposlitvenih priložnosti in načina dela v javnem sektorju,« je dejal, hkrati pa poudaril, da največji izziv umetne inteligence »ni tehnologija sama, ampak naša sposobnost, da jo usmerimo v izboljšanje pogojev za življenje in delo«.

Foto utrinki in kratek video posnetek.